Program Ven za zdravje 4 nadgrajuje predhodne programe Ven za zdravje, namenjene krepitvi povezave med zdravjem in prostorskim načrtovanjem. Začetki programa Ven za zdravje 2017-2019 so naslavljali Strokovne podlage za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne aktivnosti prebivalcev, nadaljevanje Ven za zdravje 2 (2021-2022) promocijo strokovnih usmeritev načrtovanja zelenih površin za aktivni življenjski slog med deležniki na lokalni ravni, v okviru Ven za zdravje 3 (2023-2025) pa so se izvajale svetovalnice in implementacije priporočil občinam. Izkušnje predhodnih izvedenih programov so pokazale, da je smiselno nekatere vsebine in posamezne problematike zagotavljanja zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti na lokalni ravni reševati tudi medobčinsko.
Ven za zdravje 4 se tako osredotoča na osveščanje, informiranje ter izobraževanje regij in občin glede pomena naslavljanja skupnih izzivov glede možnosti in načinov vzpostavljanja zelenih površin za redno, vsakdanjo telesno dejavnost prebivalcev. Naslovile se bodo različne tematike, ki so bile v predhodnih programih spoznane kot pomembne na regionalni ravni. V okviru programa se bo poskušali okrepiti medresorsko sodelovanje za izboljšanje pogojev in ukrepov za omogočanje in spodbujanje telesne aktivnosti in zdravja prebivalcev.
V namen zagotoviti čim bolj uporabno in konkretno strokovno podporo pri vzpostavljanju kakovostnih, enakovredno uporabnih in dostopnih ter ustrezno obsežnih in razporejenih zelenih površin v lokalnem okolju so v okviru aktivnosti programa predvideni sklopi svetovalnic, namenjenih strokovni podpori pri iskanju praktičnih rešitev različnih problemov in izzivov v lokalnem nivoju, s katerimi se srečujejo regije. V okviru izvedbe programa se bodo razvile praktične rešitve in oblikovale usmeritve za izboljšanje stanja, z namenom vključevanja usmeritev v planske akte tudi na regionalni ravni. Program bo naslovil medobčinsko pomembne vsebine preskrbljenosti z zelenimi površinami, regijsko pomembna območja ipd. vsebine, pozornost pri aktivnostih bo namenjena medsebojnem povezovanju sosednjih občin in njihovem skupnem delovanju v okviru regije.
Zelene površine in javno zdravje
Narava in lastnosti odprtega prostora prispevajo k njegovi uporabnosti in privlačnosti za raznovrstne dejavnosti. Zelene površine, katerih gradnik so naravne prvine, imajo poleg tega še velik ekološki pomen in pomembno prispevajo k biotski raznovrstnosti in splošni kakovosti okolja. Zaradi svojih posebnih prostorskih značilnosti so tudi pomemben strukturni gradnik mest in naselij ter ključno prispevajo k njihovi podobi, morfologiji in prepoznavnosti.
Stanje zdravja prebivalcev je povezano s kakovostjo bivanja in s tem s kakovostjo bivalnega okolja. Z dostopnostjo do ustreznih in kakovostnih zelenih površin se lahko na različne načine dosežejo različne koristi za zdravje. Zaradi svojih naravnih značilnosti imajo zelene površine velik pomen za doseganje kakovostnega življenjskega okolja, saj imajo t. i. obnovitveni učinek na ljudi, spodbujajo telesno dejavnost lokalnih prebivalcev in drugih v zunanjem zelenem okolju, vplivajo na družbeno povezanost in izboljšujejo okoljske dejavnike, kar vse neposredno vpliva na zdravje in dobro počutje ljudi.
Naravne prvine omogočajo stik z naravo, ki ima dokazano zelo pozitiven učinek na počutje in zdravje ljudi in ga ni mogoče nadomestiti. Podobno ni mogoče nadomestiti neposrednega in neposrednega vpliva teh prvin na izboljšanje okoljskih dejavnikov. Ugodna mikroklima, kakovost zraka, vode in tal, prijetno zvočno okolje in stik z naravo so pomembni dejavniki za zdravje in privlačnost za obisk in uporabo zunanjega prostora. V javno dostopnem odprtem prostoru sta mogoča tkanje družabnih vezi in interakcija med uporabniki prostora, kar prav tako pomembno prispeva k dobremu počutju ter posledično zdravju in vitalnosti ljudi v lokalnih skupnostih. Pri tem je treba poudariti, da ima velik pomen kakovost zasnove ureditve in kakovost stanja zelenih površin, ki je v mestih in naseljih pogosto pomembnejša od njihovega števila.